PREDSTAVE

__________________________________________________________________________________

AKTUALNA PREDSTAVA

________________________________________________________________________________

cefurji-raus-plakat

Goran Vojnović:  ČEFURJI RAUS!

Igra: Aleksandar Rajaković – Sale / Dramatizacija in režija Marko Bulc

POKLIČITE ZA GOSTOVANJE:
kontaktni telefon: 031391419
Čefurji raus! on facebook

»Čefurji raus! je dognana, dobro izvedena in učinkovita predstava, ki gledalca …drži v nenehni pozornosti ves čas svojega trajanja, pri tem pa poskrbi tudi za obilico zabavnih trenutkov …nekateri od teh krokijev so … prave male mojstrovine, ki jih Rajaković prepričljivo zariše z le nekaj potezami … Skratka: predstava, vredna ogleda, in to tudi za tiste, ki morebiti nimajo navade hoditi v gledališče.« (Gregor Butala, Dnevnik) Več…

“Vojnovićev roman na Glejevem terenu zadrži vso svojo pristnost.” (Primož Jesenko, Delo) Več…

“Goran Vojnović je nagrado Prešernovega sklada že pokasiral. Skoraj stavila bi, da se kakšni hudi in (zlo)glasni nagradi ne izogne tudi cefurji-raus-aleksandar-rajakovic-saleodrski čefur. Ocena: objektivno priporočam. Vredno vsake sekunde.” (Katja Lenart, Vest.si) Več…

»Prostor brez posebne scenske osvetljave ali glasbene kulise je napolnjevala energična igra Aleksandra Rajakovića – Saleta, kateremu so besede glavnega junaka Vojnovićevega romana pronicale v prav poslednje pore telesa.« (Ana Podvršič, Radio Študent) Več…

»Monokomedija odlično ujame intenzivnost teksta, ki mu je uro in dvajset minut kos tudi Rajaković.« (Meta Česnik, Televizija Slovenija, oddaja ‘Kultura’, 4. marec 2009) Več…

“Rajaković je med predstavo iz sebe iztisnil občudovanja vredno količino energije … Predstavo iskreno priporočam.” (Tomaž Simon, Radio Slovenija, oddaja ‘Danes do trinajstih’, 4. marec 2009) Več…

“Roman kot tudi predstava pritegneta gledalca z lucidnostjo in z veliko mero humorja, ki ga popolnoma podpira tudi forma stand up komedije.” (Eva Kraševec, Tribuna, februar 2010) Več…

“Bulc je vse … bravurozno združil v en sam uro in dvajset minut trajajoči monolog … Rajaković v fizično izjemno napornem performansu po odru celih osemdeset minut besni kot pravi fužinski derviš in žonglira z neštetimi liki.” (Jure Aleksič, Mladina) Več…

“Rajakovič v intenzivni tragikomičnosti gledalca ves čas drži v primežu. In primež ne pojenja.” (Maksimiljana Ipavec, Primorske Novice) Več…

“Rajaković si zasluži priznanje za dovršeno vlogo Marka-čefurja in za izredno uspešno nastopanje s svojevrstno monokomedijo na slovenskih odrih.” (Primorski dnevnik, 7. april 2010)

“Izbruhi smeha … menda še nikdar niso zveneli tako pristno.” (Iva Gruden, Nedelo) Več…

»Sale zaigra tako, da vsi, bralci ali nebralci romana, začutijo energijo besedila, neposredno iskrenost. Sale “pade not”, jaha na navdušenju nasmejanega občinstva.« (Ana Ivančič, Indirekt) Več…

»Po petih mesecih priprav je njegova interpretacija spontana, prehodi med 22 liki, ki jih monolog oživlja, pa so, ne glede na to, da stoji sam na odru in nima ne rekvizitov ne kakšne druge zunanje pomoči, gladki in jasni.« (Lejla Švabić, http://www.RTVSLO.si , MMC portal) Več…

“Predstava je vsekakor dobra popestritev v teh temačnih dneh, vsak obiskovalec pa se bo kaj hitro prepričal, da gre za izmišljeno, vendar zelo dobro zrežirano zgodbo.” (K. K., Lady) Več…

“Rajaković se izvrstno levi tudi v vse preostale like iz romana…” (Lucija Hrastar, Jana)

“Nasmeji na izviren čefurski način. V napetosti nas drži vse do zadnje minute.” (Andreja Kastelic, City magazin) Več…

“Prazen oder zapolni edinstvena energija igralca, ki z izjemno razvejanim spektrom pripovedne tehnike in natančne in dodelane gestikulacije nadomešča scenski manko.” (Janja Bürmen, SobotaInfo.com) Več…

“Od smeha, šoka, presenečenja, do solz, vzdihov in trepentanja. Doseči vse to v uri in dvajset na praznem odru – to je mojstrovina.” (Barbara Žvirc, Bajta.si) Več…

“Knjiga bralca sili k razmišljanju, predstava pa nasmeji do solz – potrebno je oboje.” (N. N., Lokalno.si) Več…

“Predstava je, gledano odrsko, ker je tole pač gledališka kritka, skrajno povprečna monodrama … prepriča pa publiko po mojem mnenju, poleg same spodobnosti vživljanja v mnoštvo različnih likov, predvsem njegova (Rajakovićeva) neposrednost.” (Anja Golob, Večer, 18. 6. 2009) Več…

“Uro in dvajset minut pripovedovanja in vživljanja v zgodbo, ki ujame prepričljiv tempo in ga drži vse do zadnjega izdiha, kaže dobro načrtovano režijo ter vrhunsko pripravljenost in predanost igralca.” (Mojca Ketiš, Predramnik, bilten 40. Tedna slovenske drame, 24. marec, 2010)

“Monodrama o strancima nasmijala do bola. Rajaković potpuno sam, isključivo snagom svojih riječi i pokreta i talentom, uspio je zadržati pažnju publike svih 80 minuta, što zaista nije lako.” (T. Kocijančić, Glas Istre) Več…

»Čestitava … nama je bilo bolj žalostno kot smešno … kljub temu pa smo se nasmejali do solz. Lepo bi bilo, ko bi nastopili tudi v parlamentu.” (Anica Mikuš Kos in Petra Založnik, Slovenska Filantropija) Več…

“Odrska postavitev Čefurjev nehote izziva primerjavo z Vojnovićevo knjigo. Glavni protagonist Marko distanco bralca v Gleju zmanjša na minimum: ležerni humor in samoironija se umakneta v ozadje, stvari postanejo bolj osebne in krute, ritem predstave gledalca peha od smeha do prikritih solz. Sale z živalsko energijo brzi čez tekst … Dobro in pretresljivo.” (Jožef Školč, politik) Več…

“Monodrami se obeta zelo lepa prihodnost … Bulc in Rajaković sta opravila odlično delo … Gre najverjetneje za življensko vlogo tega igralca, saj ga bo okupirala vsaj za nekaj prihodnjih let.” (Žiga Valetič, pisatelj in bloger) Več…

“Predstava je presegla moja pričakovanja … nasmeje do solz, obenem pa opozarja na aktualno družbeno problematiko. Predstava, pri kateri se Slovenec smeje ‘čefurjem’, zato da bi se na koncu zamislil nad sabo!” (Igor Brlek, direktor Študentske založbe) Več…

Marko Đorđić je čefur. Je sin priseljencev iz Bosne, ki sproščeno, brez dlake na jeziku pripoveduje o življenju na Fužinah, o težavah doma, v šoli, košarkarskem klubu, problemih z drogami, policijo in še mnogih drugih.

Predstavo Čefurji raus!, po uspešnici Gorana Vojnovića, odlikuje živa in aktualna govorica mladih čefurjev – čefurščina. Besedilo je svojevrstna mešanica slovenščine, jezikov bivše Jugoslavije in pouličnega slenga.

cefurji-raus-aleksandar-rajakovic-sale-1Središče gledališke predstave zaseda samostojni pripovedovalec, ki je humoren opisovalec dogodkov in hkrati vešč kritik, saj z ostrimi refleksijami razkriva življenje manjšinskega prebivalstva države ter odkriva stične točke in razkole med večinskim slovenskim prebivalstvom in čefurji.

Odrski Čefurji raus! se na izpraznjenem odru odrekajo gledališko-spektakelskim pomagalom in efektom, saj temeljijo izključno na moči besedila in pripovedni tehniki glavnega igralca.

” … Čefurji so opasni. Slovenci so prpice. Slovenci majo za sabo policijo pa zakone pa državo pa vse. Čefurji pa nimajo nobenga … “ (iz predstave Čefurji raus!)

cefurji-raus-aleksandar-rajakovic-sale-4Avtor romana: Goran Vojnović

Dramatizacija in režija: Marko Bulc

Igra: Aleksandar Rajaković – Sale

Glasba (intro/outro): Zlatan Čordić – Zlatko

Tehnična podpora: Janko Oven in Borut Bučinel

Oblikovanje plakata: Ivian K. M. – Grupa Ee

Izvršni producent: Dejmo stisnt teater

produkcija: Zavod No History
koprodukcija: Gledališče Glej
Predstava je nastala z dovoljenjem Študentske založbe, vse pravice pridržane.

Glasba je uporabljena z dovoljenjem Street13.
cefurji-raus-aleksandar-rajakovic-sale-3Predstavo sta podprla:
Mestna občina Ljubljana,
Oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo

Zahvala: Goran Vojnović, Preglejev laboratorij, Jure Novak,

Simona Semenič, Inga Remeta, Ana Perne, Sabina Frljak, Tina Avšič.

Fotografije: Nada Žgank . Več fotografij…
Čefurji raus! on flicker
——————————————————————————————————
Pregled minulih ponovitev: javne generalke 27. in 28. februar / 1. in 2. marec / predpremiera 3. marec / premiera 4. marec 2009, Gledališče Glej, Ljubljana/ ponovitve: 5., 6., 7., 8. marec / 11., 12., 13., 14., 15. marec / 22. in 23. marec, Gledališče Glej, Ljubljana / 30. marec, Tovarna Rog, Socialni center Rog, Ljubljana /1., 2., 3., 4., 6., 7., 8., 9., 10. april, Gledališče Glej, Ljubljana / 14. april, Gimnazija Nova Gorica, Nova Gorica / 22. april, Delavski dom, Trbovlje  / 25. april, Kulturni dom, Ceknica / 28., 29., 30. april, Viteška dvorana Križank, Ljubljana / 3., 4., 5., 6., 8., 9., 10., 11., 12., 13. maj, Gledališče Glej, Ljubljana / 15. maj, Narodni dom, Maribor / 21. maj, Cankarjev dom, Vrhnika / 28. maj, Gledališka in koncertna dvorana, Lendava / 7., 8., 9., 10., 11.  junij, Gledališče Glej, Ljubljana / 12. junij, Narodni dom, Mežica / 13., 14., 15. junij, Gledališče Glej, Ljubljana / 17. junij, Grad Fužine, Ljubljana / 19. junij, Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana / 21. junij, Grad Brežice, Brežice / 24. in 25. junij, Gledališče Glej, Ljubljana / 26. junij, Istranova, Padna / 4. julij, Festivalna dvorana, Bled / 8. julij, Festival Lent, Maribor / 12. julij, Amfiteater Kosovelovega doma, Sežana / 30. julij, Pokrajinski muzej, Koper / 15. avgust, Grajsko dvorišče, Metlika / 20. avgust, Atrij IRK, Postojna / 21. avgust, Park Evropa, Kamnik / 25. avgust, Grajsko dvorišče, Ormož / 30. avgust, Vrt Ipavčeve hiše, Šentjur / 1., 2., 4. september, Gledališče Glej, Ljubljana / 5. september, Domačija Lukatela, Volče pri Tolminu / 6., 7., 8. september, Gledališče Glej, Ljubljana / 18. september, Kulturni dom, Grosuplje / 19. september, Gledališče Tartini, Piran / 22., 23.,24. september, Gledališče Glej, Ljubljana / 30. september, KC Janeza Trdine, Novo mesto / 1. oktober, Stična točka Jama, Stična / 3. oktober, Plesni forum, Celje / 9. oktober, Kulturni dom, Šmarje pri Jelšah / 11. oktober, SNG Nova Gorica, Nova Gorica / 19. oktober, Klub Top, Ljubljana / 20. oktober, Gimnazija Moste, Ljubljana / 21. oktober, Cankarjev dom, Vrhnika / 22. oktober, KGB, Maribor / 23.(2x), 25., 26., 27. oktober, SiTi Teater, Ljubljana / 2. november, Gledališče Glej, Ljubljana / 11. november, SiTi Teater, Ljubljana / 12. november, Palača Smelt, Ljubljana / 14. in 16. november, SiTi Teater, Ljubljana / 17. november, Dom KultUre, Ptuj / 19. november, Kulturna dvorana, Sevnica / 21. november, Partimax, Murska Sobota / 22., 23., 30. november, SiTi Teater, Ljubljana / 1. december, SiTi Teater, Ljubljana / 3. in 4. december, Dvorana na Češnjici, Železniki / 5. in 7. december, SiTi Teater, Ljubljana / 8. december, Sred. gl. in bal. šola, Ljubljana / 9. december, Menza pri koritu, Ljubljana / 10. december, Kulturni dom Franca Bernika, Domžale / 11. december, Prosvetni dom, Brežice / 13. december, SiTi Teater, Ljubljana / 16. december, Onkološki inštitut, Ljubljana / 17. december, Cankarjev dom, Vrhnika / 18. december, Prosvetni dom, Brežice / 19. december, Dvorana Prve slovenske vlade, Ajdovščina / 20. december, SiTi Teater, Ljubljana / 22. december, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica / 28. december, SiTi Teater, Ljubljana / 21. januar 2010, Sosedova dvorana Gostilne Pr’ Novak, Ljubljana / 23. januar, SiTi Teater, Ljubljana / 27. januar, SiTi Teater, Ljubljana / 28. januar, Sosedova dvorana Gostilne Pr’Novak, Ljubljana / 29. januar, SiTi Teater, Ljubljana / 1. februar, SiTi Teater, Ljubljana / 3. februar, Kulturni dom, Mengeš / 4. februar, Kolosej, Koper / 5. februar, Kulturni dom, Litija / 8. februar, Narodni dom, Maribor / 9. februar, Kulturni dom, Litija / 10. februar, Kulturni dom, Mengeš / 11. februar, SiTi Teater, Ljubljana / 17. februar, Celjski dom, Celje / 18. februar, Kulturni dom, Nova Gorica / 19. februar, Kulturni dom, Mengeš / 20. februar, SiTi Teater, Ljubljana / 26. februar, Narodni dom, Maribor / 27. februar, Socialni center Rog, Ljubljana / 2. marec, Dom II. slovenskega tabora, Žalec / 4. in 5. marec, Kulturni center Janeza Trdine, Novo mesto / 6. marec, SiTi Teater, Ljubljana / 7. marec, Narodni dom, Logatec / 8. marec, Kulturni dom, Mengeš / 11. marec, Mini teater, Ljubljana / 12. marec, Slovensko stalno gledališče, Trst (I) / 13. marec, Kulturni dom, Ljubno ob Savinji / 14. marec, Kulturni dom, Mengeš / 16. in 17. marec, SiTi Teater, Ljubljana / 20. marec, Narodni dom, Maribor / 23. marec, Kulturni dom Predoslje, Kranj / 27. marec, Dvorana krajevne skopnosti, Spodnja Idrija / 29. marec, Kulturni dom, Gorica (I) / 30. marec, Kulturni dom Predoslje, Kranj / 5. april, Narodni dom, Maribor / 7. april, Kulturni dom, Mengeš / 9. april, Dom svobode, Slovenska Bistrica / 11. (2x) in 13. april, Narodni dom, Maribor / 14. april, Gimnazija Poljane, Ljubljana / 16. april, Kulturni dom, Nova Gorica / 17. april, Pučko otvoreno učilište, Umag (HR) / 18. (2x) april, Narodni dom, Maribor / 20. april, Kino Železar, Jesenice / 21. april, SiTi Teater, Ljubljana / 23. april, Kulturni center, Semič / 24. april, SiTi Teater, Ljubljana / 7. maj, Kulturni dom, Izola / 12. maj, Špacapanova hiša, Komen / 13. maj, Gimnazija Ptuj, Ptuj / 14. maj, SiTi Teater, Ljubljana / 20. maj, Kulturni dom, Krško / 21. maj, SiTi Teater, Ljubljana / 25. maj, Center GRM, Novo mesto / 27. maj, Kulturni dom, Mengeš / 24. junij, Scarabaeus, Bruselj (B) / 25. junij, Gledališče Glej, Ljubljana / 19. julij, Grand hotel Primus, Ptuj / 27. julij, Atrij Pokrajinskega muzeja, Koper / 31. julij, Letni vrt Gala hale, Ljubljana / 3. julij, Grajski atrij, Črnomelj / 23. avgust, Letni oder, Ruše / 26. avgust, Atrij velenjskega gradu, Velenje / 3. september, dvorišče Kluba Zakon, Vrhnika / 4. september, dvorana hotela Union, Ljubljana / 23. september, MKC, Skopje (MK) / 24. september, Dvorana prve slovenske vlade, Ajdovščina / 4. oktober, Linhartova dvorana, Radovljica / 5. oktober, Kinogledališče, Tolmin / 6. oktober, SiTi teater, Ljubljana / 18. oktober, Linhartova dvorana, Radovljica / 23. oktober, SiTi teater, Ljubljana / 10. november, Dom II. slovenskega tabora, Žalec / 12. november, SiTi Teater, Ljubljana / 24. november, SiTi Teater, Ljubljana / 28. november, SiTi Teater, Ljubljana / 3. december, Klub Top, Ljubljana / 7. december, Kulturni dom, Nova Gorica / 8. december, Kosovelov dom, Sežana / 9. december, Austria trend hotel, Ljubljana / 10. december, SiTi Teater, Ljubljana / 12. december, SiTi Teater, Ljubljana / 13. december, Celjski zapori, Celje / 22. december, Osnovna šola dr. Ivana Korošca, Borovnica / 23. december, MIKK, Murska Sobota / 29. december, Kulturni dom, Mengeš / 31. december 2010, SiTi Teater, Ljubljana / 23. januar 2011, DIC, Ljubljana / 27. januar, KC Janeza Trdine, Novo mesto / 29. januar, SiTi Teater, Ljubljana / 1. in 2. februar, KC Janeza Trdine, Novo mesto / 5. februar, SiTi Teater, Ljubljana / 14., 15. in 16. februar, KC Janeza Trdine, Novo mesto / 17. februar, Kulturni dom, Slovenske Konjice / 21. februar, Terme Olimje / 23. februar, KGB, Maribor / 24. februar, Kulturni dom, Mengeš / 27. februar, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Celje / 3. marec, Gledališče Glej, Ljubljana, 9. in 10. marec, SiTi Teater, Ljubljana / 20. marec, Pri rdeči ostrigi, Škofja Loka / 31. marec, Dom kulture, Kamnik / 1. april, Dom kulture, Kamnik / 10. april, SiTi Teater, Ljubljana / 16. april, Kulturni dom, Bovec / 6. maj, SiTi Teater BTC, Ljubljana / 23. junij, Hiša Layer, Kranj / 8. julij, Letni vrt kavarne Antique, Pivka / 12. julij, Hiša Layer, Kranj / 17. september, Casino Larix, Kranjska Gora / 14. oktober, Siti teater BTC, Ljubljana / 15. oktober, Mladinski center Zagorje, Zagorje ob Savi / 21. oktober, Narodni dom, Logatec / 10. november, Siti teater BTC, Ljubljana / 19. november, Gledališče Glej, Ljubljana / 24. november, Hotel Mons, Ljubljana / 26. november, Narodni dom, Maribor / 29. november, Siti teater BTC, Ljubljana /14. december, Kulturni dom, Vodice / 15. december, Kulturni dom, Medvode, 17. december, Siti teater BTC, Ljubljana / 30. december, Kulturni center, Rogaška Slatina / 19. januar, Siti teater BTC, Ljubljana / 16. februar, Siti Teater BTC, Ljubljana / 8. marec, Gledališče Glej, Ljubljana / 15. in 16. marec, KC Janeza Trdine, Novo mesto / 22. marec, Kulturni dom, Nova Gorica / 24. marec, Siti teater BTC, Ljubljana / 19. april, Siti teater BTC / 25. maj, Siti teater BTC, Ljubljana / 4. avgust, Schengenfest, Vinica / 18. oktober, Siti teater BTC, Ljubljana / 17. november, Gledališče Glej, Ljubljana / 20. november, Gledališče Koper, Koper / 29. november, Rudniška dvorana, Idrija / 6. december, Siti teater BTC, Ljubljana / 14. december, Klub Palatium, Ljubljana / 24. januar 2013, Gledališče Koper, Koper / 26. januar, Siti teater BTC, Ljubljana / 21. (2x) februar, Hotel Mons, Ljubljana / 28.(2x) februar, Hotel Mons, Ljubljana / 7.(2x) marec, Hotel Mons, Ljubljana / 21. marec, Terme Dolenjske toplice / 28. marec, Hotel Habakuk, Maribor / 23. april, TamKoUčiri, Celje / 6. maj, Gledališče Koper, Koper / 6. junij 2013, Siti teater BTC, Ljubljana, ob 21.15 – 300. PONOVITEV / 13. junij 2013, Kolosej, Ljubljana /
Po 300. ponovitvi smo nehali natančno šteti. Predvidevamo, da se počasi bližamo 400. ponovitvi :-)

Čefurji raus! on facebook

__________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

ARHIV PREDSTAV

_____________________________________________________________________________________________

2007

Tomaž Lavrič: DIAREJA ZA PREDSEDNIKA

žanr: komedija, trajanje: 60 minut, naroči predstavo tukaj!

Poglej video iz predstave!

“…politična satira, ki smeši in s svojimi številnimi domiselnimi besednimi igrami, retoričnimi zasuki in verbalnim karikiranjem … vzbuja smeh, ki predstavi zagotavlja dolgo življenje.” Ignacija J. Fridl, Dnevnik, november, 2007

“Gledalci smo priče kratkočasnemu, hitremu nizu kratkih štosov in nekaj zelo posrečenim aktualno političnim domislicam, ki na svoj način izpisujejo zgodbo slovenske politike zadnjih nekaj let. Diareja brez zadržkov strelja svoje bodice na vse strani; štosi padajo na račun pozicije, opozicije, aktualnih ministrov in strankarskih prvakov, pa sosedov Hrvatov, Cerkve, Slovenije in slovenskega značaja in še in še.” Amelia Kraigher, Večer, januar 2008

Ustvarjalci iz Dejmo stisnt teatra pri stripu Diareja občudujejo – poleg v domovini tako redkega izvirnega humorja – radikalno redukcijo stripovskih sredstev. Prav »odvzemanje« je izziv, ki jih je že drugič vodil k uprizarjanju Lavričeve »stripovske miniaturke«. Režiser Bare Mulc in soustvarjalci so si zadali jasen cilj: z minimalnimi (gledališkimi) sredstvi doseči maksimalen (komični) učinek, oziroma, da bi gledalcu ponudili maksimum, so predstavo reducirali na minimum.

Avtor stripa: Tomaž Lavrič
Avtorji predstave: Dejmo stisnt teater
Dramatizacija stripa in režija: Bare Mulc
Scenografija: Damir Leventič
Kostumografija: Slavica Janoševič
Igrajo: Miha Brajnik, Damir Leventič in Sašo Rajakovič

Izdelava okvirja: Dušan Nemec

Oblikovanje plakata: Jože Martinčič, Sašo Dornik

Ilustracija na plakatu: Tomaž Lavrič

Promo fotografije: Jože Martinčič

Izvršna produkcija: Dejmo stisnt teater

Produkcija: No History – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
Soprodukcija: Kud Mreža
Sponzor: Mladina, d. d.
Podpora: Mestna občina Ljubljana, oddelek za kulturo
Zahvala: Jaka Mihelič, Janez Kocman, Jože Martinčič in ekipa Menze pri koritu

_________________________________________________________________________________________________

2006

Dejmo stisnt teater: NEKEGA LEPEGA POPOLDNEVA (NLP)

Pred to predstavo smo snov za celovečerne komedije črpali iz filmskih scenarijev, stripov in dramskih predlog, v NLP pa smo si sposodili (še vedno) najbolj vpliven medij – televizijo. Osnovo smo našli v popularni razvedrilni oddaji nacionalne televizije, ki smo jo na odru namerno pretirano populistično obarvali. Bizarni populizem v predstavi je parodiral do skrajnosti zbanaliziran slovenski medijski prostor. Natančneje rečeno, lotili smo se razvedrilnega ali zabavnega programa, ga secirali do obisti in ga razgaljenega ponudili nazaj v prebavo gledalcem in ustavrjalcem tovrstnih televizijskih programov. Besedilo za NLP so pisali vsi sodelujoči v predstavi.


režija: Sašo Rajakovič in Miha Brajnik
igra: Miha Brajnik, Janez Kocman, Vito Košir, Damir Leventić in Sašo Rajaković
scenografija: Damir Leventić
produkcija: Dejmo Stisnt Teater
predstavo so omogočili: Reaktor, Menza pri koritu
premiera: Menza pri Koritu, AKC Metelkova mesto, Ljubljana, marec 2006

__________________________________________________________________________

2003

Tomaž Lavrič: DIAREJA POD SLOVENCI

Predstava je bila narejena po stripu Diareja Tomaža Lavriča, ki v Mladini neprekinjeno izhaja že od leta 1988. Diareja pod Slovenci se je na hitro posrala na petnajst let slovenske zgodovine: od prebavnih krčev v razpadajoči SFRJ do svežih tekočih tem. Bila je socialna, kritična in politična, predvsem pa zabavna parodija naše polpretekle zgodovine. Doživela je skoraj sto ponovitev. Med drugim je gostovala tudi v Zagrebu, Sarajevu, Tuzli in Beogradu.

režija: Avgust F. Mugerli (Mare Bulc)

scenografija: Damir Leventić

kostumografija: Slavica Janošević

igrali: Sašo Rajaković, Damir Leventić in Miha Brajnik

oblikovanje plakata: Saša Leskovar

ilustracija na plakatu: Tomaž Lavrič

produkcija: Dejmo stisnt teater

premiera: Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana, marec, 2003

Politično nekorektni

…Diareja pod Slovenci je duhovit in posrečen spoj jezikovnih, kostumskih in mizanscenskih rešitev: niz smešnic, dovtipov, štosov, šal in zbadljivk, ogledalo slovenstvu, kot ga je izrisal Tomaž Lavrič in prebavil Dejmo stisnt teater, ki ne prizanaša nikomur, z izjemo mladine…

Amelia Kraigher, Dnevnik, 26. marec, 2003

Diareja pod Slovenci

…Kar je preveč, je preveč. (…) Na oder postavljati Lavričeve briljantne stripovske haikuje se res zdi bogokletno dejanje. Ali pa vsaj skrajno predrzno! (…) Dobro izbrana igralska zasedba je svojo nalogo opravila zelo uspešno in skoraj brez prestanka silila publiko k režanju, krohotanju in rezgetanju. (…) DST nam v Gromki ponudi šaljivo in pikro analizo protokolarnih daril, ki jih je v zadnjem desetletju madam tranzicija poleg tržne ekonomije in demokracije skoraj neopazno spustila v nabiralnike slovenskih državljanov…

Ana Ličina, Radio študent, 25. marec, 2003

Srečen narod, ki ima tako diarejo

…Čista laž je, da se Slovenci na znamo nasmejati svojim napakam. To dokazuje tudi Diareja pod Slovenci, najnovejša predstava Dejmo stisnt teatra…

Magda Stražišar, Finance, 29. marec, 2003

Kralj Diareja

…Tokrat pa člani skupine Dejmo stisnt teater (…) preigravajo tipične stripovske junake (oficir, vojak, politik, škof), zrasle na gnoju politične zgodovine in spervertiranega vsakdanjika. Na pravi mentalni diareji torej. Mladci, ki vedo, da je diareja zgodovine pekoča (…) kažejo svet, tak kot je – kot Diarejo pod Slovenci…

Andrej Jaklič, Polet, Delo revije, 3. april, 2003

Diareja med purgerji

…Čeprav bi lahko mislili, da Diareja v zadnjem času, mogoče tudi zaradi usmerjenosti k slovenski notranji politiki, izgublja nekaj aktualnosti za širši krog ljubiteljev stripa, je smeh na zagrebški predstavi Dejmo stisnt teatra Diareja pod Slovenci prepričal o nasprotnem.

Sebastijan Ozmec, Mladina, 8. december, 2003

Dejmo stisnt teater spet odprt

…Izbrani skeči jugo obdobja nas skozi salve smeha spomnijo na težave večnacionalne Jugoslavije. (…) Poosamosvojitveno obdobje pa nas spomni, da se spopadamo z istimi, malce preoblečenimi problemi. Trebušne mišice garajo skozi celo predstavo. Priporočam, da jih doma malce ogrejete…

Denis Pavlin, Obmesčnik Kluba vrhniških študentov, junij 2003

Slike prebavnih motenj

…Predstavljajte si, da na primer skočita prevladajoči figuri iz stripa jugooficir in komunistični aparatčik na oder (…) V belih dolgih gatah in belih startaskah, simbolu diarejapodobnikvsmladinasocializma (…) ne potrebujeta bogate scene niti zapletene dramaturške podlage. Pomemben je dialog. Kratek in oster, a učinkovit, tako kot v stripu…

Nataša Bolarič, Delo, 22. marec, 2003

Strip teatar na »Refraktu«

…U okviru Regionalnog festivala alternativne kulture »Refract« sinoč (…) su gosti iz Slovenije odigrali predstavu »Diareja pod Slovenci«. Ovim događajima Beograd je ponovo postao centar alternativne, andergraund kulture…

N. P. G., Blic (SČG), 25. april, 2003

____________________________________________________________________

2002

Kevin Smith: TRGOVCI

Anka Aleksić je prevedla in priredila filmski scenarij in ga preslikala v slovensko okolje. Tekst, ki je prežet s črnim humorjem, je v gledališki inačici začinila z novimi obrati. Običajen in zdolgočasen delovni dan trgovca Danteja se spremeni v najbolj nori dan njegovega življenja. Cinični prijatelj Frenk, ki dela v sosednji videoteki, a večino časa preživi z Dantejem v trgovini, mu nikakor ni v pomoč. Predstava je navdihnila Vojka Anzeljca, da je ustvaril tv serijo Trafika, v kateri sta (poleg Matjaža Javšnika) nosilni vlogi igrala DSTjevca Sašo Rajaković in Damir Leventić.

režija: Anka Aleksić

scenografija: Damir Leventić in Janez Kocman

kostumografija: Tina Avšič

igrali: Vito Košir, Sašo Rajaković, Damir Leventić, Katja Bizjak, Anka Aleksić, Janez Kocman, Klemen Petrič, Boštjan Kopač, Jaka Mihelič, Miha Brajnik in Mare Bulc

oblikovanje plakata: Saša Leskovar

produkcija: KUD France Prešeren

premiera: KUD France Prešeren, Ljubljana, marec, 2002

Jim Carry v Dantejevem peklu

…DST nima stalnega režiserja, tokrat je njegovo funkcijo prevzela Anka Aleksić, ki je prevedla in priredila scenarij Smithovih Trgovcev. Besedilo je prežeto s črnim humorjem, v priredbi pa je poudarila karikaturna lika prodajalcev Danteja (Vito Košir) in Frenka (Sašo Rajaković), ki deluje kot kak satanski Jim Carry…

Magda Stražišar, Finance, 4. april, 2002

__________________________________________________________________________

2001seksualna-perverzija-plakat3

David Mamet: SEKSUALNA PERVERZIJA

Seksualna perverzija v Chicagu, je bržkone ena izmed najbolj razvpitih dram Davida Mameta. V tej različici, poimenovani zgolj Seksualna perverzija, ki je zanemarila ameriški kontekst in se osredotočila na takratni slovenski mestni utrip, si je režiser dovolil sorazmerno radikalen poseg v samo jedro dramskega besedila. V vlogi enega izmed glavnih protagonistov zasledimo travestita – igra 46ga Miss Marlenna, ki je nekaj let kasneje postala razvpita kot članica pevskega tria Sestre.

režija: Grega Bulc

scenografija: Dejmo stisnt teater

kostumografija: Dejmo stisnt teater

igrali: Jaka Ajdišek, Janez Kocman, Miss Marlenna

luč in zvok: Jaka Mihelič

maska: Emperatrizzz

oblikovanje plakata: Bojan Senjur

produkcija: Dejmo stisnt teater

premiera: Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana, avgust, 2001

Urbana »pro« klasika

…V četrtek je v Klubu Gromka premierno uprizoril predstavo (…) v kateri blesti Miss Marlenna (…) Režiser je posegel prav v jedro dramskega besedila. Poleg besedilnih premetank in slengovskih akrobacij je zmanjšal število likov, prikrito homoerotično tendenco nekaterih Mametovih potagonistov pa do skrajnosti razvil v osebi Marlenne, ki edina oziroma edini med Bulčevimi liki izživlja svoje spolne fantazije kot travestit…

Magda Stražišar, Finance, 3. september, 2001

Prazna »subverzija«

…Gre torej za uprizoritveno razmeroma nezahtevno, nizkoproračunski produkciji prilagojeno priredbo znanega besedila, postavljenega na način, ki poudarja predvsem njegove splošno sprejemljive humorne podtone. (…) Kljub nekaterim dobrim domislicam tako Seksualne perverzije ne moremo označiti za nadgradnjo uporabljene predloge, temveč zgolj za (poceni) kopijo, ki svoje pomanjkljivosti skriva za populističnim, izrabljenim humorjem.

Gregor Butala, Dnevnik, 3. september, 2001

Perverzija za začetnike

“Vrhniški Dejmo stisnt teater, ki se je proslavil z minulim delom je zopet postregel z verodostojno predelavo, prevodom v verodostojni jezik in manire tod živečih krajanov.” Več…

Jaša Kramaršič, Mladina 8. oktober, 2001

Kaj se je dogajalo?

…Kulturniki poslušat zgodbo in medzgodbo, oboževalci trans nastopov ploskat Marlenni, pedri pa slint nad tipoma v boksaricah!

Legebitrina oznanila, oktober, 2001

___________________________________________________________________________

2000

Jaka Ajdišek: BIBLIJA – STARA ZAVEZA

Avtorsko besedilo Jake Ajdiška se »večne knjige« loteva na obešenjaško humoren način. Trije potencialni študentje teologije: pristen kmet, pragmatičen panker in ambiciozen šminker se srečajo na sprejemnih izpitih za Teološko fakulteto. Preden vstopijo v razred na hitro ponovijo najvažnejše zgodbe iz Stare zaveze. Predstava je bila pravi hit in je doživela blizu 100 ponovitev.

režija: Jaka Ajdišek

scenografija: Jaka Ajdišek, Janez Kocman, Mare Bulc in Jaka Mihelič

kostumografija: Jaka Ajdišek, Janez Kocman, Mare Bulc in Jaka Mihelič

igrali: Jaka Ajdišek, Janez Kocman, Mare Bulc in Jaka Mihelič

oblikovanje plakata: Bojan Senjur

ilustracija na plakatu: Emina Frljak (parodiran Michelangelo)

produkcija: Dejmo stisnt teater

premiera: Klub K4, Ljubljana, februar, 2000

Biblija: ljudska verzija

…Ker so se Vrhničani v preteklosti izkazali v premagovanju najtežjih ovir, se morda ne bi bilo treba čuditi hudi gneči. (…) Gneča je bila to pot povsem na mestu, saj je (…) različica peteroknjižja (…) razveselila z ne ravno krščanskim dojemanjem tematike in priložila dovolj iztočnic za rezgetanje nabito polne dvorane. Vrhničani (…) so se kljub spolzkosti terena ognili pritlehnostim ter z odrskimi manirami in skromno opremo ovekovečajo tisti žlahtni cvet, ki se je razvil iz improligaških tekem, treningov in kozlarij…

Jaša Kramaršič, Mladina, 21. februar, 2000

Biblija na vrhniški način

…Definitivno največji kvalitativni preskok pa leži v dejstvu, da gre za njihov prvi avtorski tekst. Najboljša plat predstave je ravno ta, da se zlahka identificiramo z mnogimi detajli slovenskega vsakdanjika, ki so inteligentno vpleteni v življenja bibličnih junakov. Poleg zgodbe gre vsa pohvala tudi sproščeni igri treh glumačev (…) ter dobro izkoriščeni uporabi glasu iz ozadja (…) Predstava je absolutni must see za vsakogar, ki mu je presedla večna slovenska nedotakljivost cerkve (…) Vendar pa v predstavi ne boste našli grobih agresivnih izpadov na prvo žogo, temveč sproščeno zajebancijo vrhniških mladcev, ki so si drznili spopasti se s tabu temo (…) Dejmo stisnt teater so opravili skorajda pionirsko delo ter s tem odpihnili precejšnjo mero zatohlosti slovenskega gledališkega prostora, kjer se gledališčniki ukvarjajo z najbolj oddaljenimi, abstraktnimi, visokoletečimi in »srce parajučimi« temami; tistega, kar se ponuja na dosegu roke in nas praska v nos, pa sploh nihče ne povoha…

Ana Ličina, Radio Študent, februar, 2000

__________________________________________________________________________

1999

Quentin Tarantino: REZERVAR DOGZ

Na Tarantinov scenarij za film Reservoir Dogs (1992) je prvi padel Harvey Keitel, nato pa še pol Hollywooda. Dejmo stisnt teater je film prestavil v gledališče. Spoznamo par tipov, vsi so profiči, ki se spravijo ropat banko. Preden se lotijo posla razdrejo malo morje štorij iz preteklega življenja. Med ropom gre, jasno, nekaj narobe. Zbežijo v staro skladišče. Sumijo, da imajo v timu izdajalca…

režija: Grega Bulc

scenografija: Janez Kocman, Jaka Ajdišek in Damir Leventić

kostumografija: Dejmo stisnt teater

igrali: Miha Brajnik, Damir Leventić, Sašo Rajaković, Jaka Ajdišek, Janez Kocman, Vasja Stojanovski, Anka Aleksić, Katja Bizjak in Vito Košir

oblikovanje plakata: Bojan Senjur

ilustracija na plakatu: Matjaž Bertoncelj

produkcija: Dejmo stisnt teater

premiera: Klub K4, Ljubljana, april, 1999

Poletje na Metelkovi

…Če je soditi tudi po predstavi Rezervar dogz vrhniškega Dejmo stisnt teatra (…) je bila zabava na dovolj človeški ravni. V kolikor si, sledeč domačim okoliščinam prirejeni kriminalni groteski, ki ima tudi svojega čapca, živčkota in zadetka, vedel za pravo »Tarantinovo« štorijo, sam vstavil manjkajočo akcijo pri ropu diamantov in zaznal twist na koncu uspešno urbanizirane predstave, ki nemalokrat preseneti z uspelimi prijavami, verno upodobitvijo subkulturnih likov in celo parih pretepov, s čimer so vedno križi in težave…

Jaša Kramaršič, Mladina, 19. junij, 1999

___________________________________________________________________________

1998

Dejan Dukovski: SOD SMODNIKA

Najprej se je zgodil razpad Jugoslavije. Potem je makedonski dramatik mlajše generacije Dejan Dukovski napisal svojo tragikomično verzijo le-tega. Nato je Mare Bulc prevedel in priredil besedilo in ga postavil v postsocialistični okvir mlade države. In nastala je hitropotezna osemdejanka, ki slovensko avtodestruktivnost prepleta z balkanskimi primesmi.

režija: Dejmo stisnt teater

scenografija: Dejmo stisnt teater

kostumografija: Dejmo stisnt teatersod-damir-in-miha-steklenica_1sod-damir-in-miha-steklenica_2

projekcija: Bojan Senjur

igrali: Janez Kocman, Grega Bulc, Jaka Ajdišek, Vito Košir, Miha Brajnik, Damir Leventić, Anka Aleksić, Natalia Al-Mansour, Katja Bizjak, Sašo Rajaković in Mare Bulc

oblikovanje plakata: Bojan Senjur

produkcija: Dejmo stisnt teater

premiera: Cankarjev dom, Vrhnika, april, 1998

Te predstave ne bo v državnem gledališču, ker so jo naredili neposvečeni

…Za šentflorjansko kulturo je velik uspeh, da prevod teksta, s skoraj Shakespearjanskim poznavanjem mikro psihologije, nikoli ne hira v pasteh knjižne slovenščine, posiljene urbane govorice ali nepotrebnih vulgarizmov (…) Igra celotnega ansambla je uglašena, briljirata Damir Leventić in Miha Brajnik…

Ivo Poderžaj, Trobenta, 19. junij, 1998

__________________________________________________________________________

1995

Woody Allen: BOG

V začetku sedemdesetih je Woody Allen ustvaril besedilo o dveh starih Grkih, pisatelju Hepatitisu in igralcu Diabetesu, ki iščeta konec za svojo igro, ki naj bi jo prijavila na Atenski dramski festival. Pri iskanju primernega konca jima priskočijo na pomoč realne in fiktivne osebnosti iz zgodovine in sedanjosti. Igro s skupnimi močmi dokončajo in se z njo udeležijo festivala. Toda na premieri se ponovno zatakne pri koncu. Gre za prvo predstavo DSTjevcev, ki so si takrat rekli še ‘Gledališka skupina Dejmo stisn’t’. V njej je nastopalo 22 igralcev, režiral pa jo je idejni oče gledališča, Rok Košir.

režija: Rok Košir

scenografija: Gledališka skupina Dejmo stisn’t

kostumografija: Gledališka skupina Dejmo stisn’tbog-rozle-in-katarina_2

igrali: Rožle Podboršek, Grega Bulc, Katarina Stojanović, Janez Kocman, Jaka Ajdišek, Damir Leventić, Natalia Al-Mansour, Tina Krasnik, Jana Oberčkal, Nives Klopčar, Boštjan Kopač, Meri Lončar, Urša Kolar, Barbara Markovič, Neža Mravlje, Katarina Mrzel, Taja Mauri, Klemen Petrič, Vito Košir, Anka Aleksić, Miha Brajnik in Mare Bulc

produkcija: Gledališka skupina Dejmo stisn’t

premiera: Cankarjev dom, Vrhnika, december, 1995

…S teoretskimi aksiomi »nepotvorjena« igra, neposrednost, masimalni učinek z minimalno sredstvi, celo napake, ki delajo zadevo še bolj simpatično? Prešerno razposajeni gledalci so v torek očitno zelo dobro vedeli, kaj smejo pričakovati in so vse to tudi našli…

Tanja Lesničar-Pučko, Dnevnik, 25. oktober, 1996

2 Responses to “PREDSTAVE”

  1. marusa Says:

    Živjo! Kdaj boste kaj ponovili vaše stare predstave? Recimo Staro zavezo? Je kaj v planu? Ali neham upati :-(? Mislim, da bi bilo zanimanje kar veliko. Tisti, ki smo jo gledali, bi jo z veseljem prišli pogledat vsaj še 1x!!!!

    LpMaruša

  2. dejmostisntteater Says:

    Upanje umre zadnje! Mi še vedno upamo :-)

%d bloggers like this: